Vsi izvajalci na črko K

Klemen Klemen - Trnow stajl leto izdaje:2001



Dejstvo je da Klemen Klemen ni tista vrsta emceeja, ki bi ga hvalili zaradi spretnega rimanja, kompleksnosti, hitrih rim, globoke metaforike, poetičnosti ali kritične vsebine. On je emcee, ki nam na enostaven in smešen način podaja svoje zgodbice, ki so prekleto zanimive in nalezljive. Klemen je sinonim za storytelling in brez težav lahko rečem, da je v tem najspretnejši kot emcee, toda ne pričakovat česarkoli drugega. To je plošček, ki vam bo nudil kopico smeha je primeren za sprostitev, zabavo in ne glede na vse, NI primeren za resne raperje, željne N'Tokovskega stila. Klemen je najboljši slovenski storyteller in s tem CDjem se je usidral na prestol te zvrsti rapa.

vir:slorapfan


1. Intro
2. Moj Svet
3. Keš Pičke
4. Vrn Dnar (skit)
5. Trnow I /The Neralić Story (feat. Satan)
6. Still Love Her
7. Sanje (feat. T-Set)
8. Vrn Cedeje (skit)
9. 20 Let Zapora (feat. Slana in Tone)
10. Za Vse Tiste (feat. King)
11. Poldvanajstih (skit)
12. Leta 1600
13. Trnow II/Fičo Party (feat. Slana)
14. Baraba
15. Pr Men Doma (skit)
16. Velik Problem (feat. Satan in Slana)
17. Arena
18. Kva Je s Plato (skit)
19. Outro
*Jst Sm Umrl


Klemen Klemen - Hipnoza leto izdaje:2003



Tako pa je jasno, da se bo tudi ta plošča vrtela in kupovala predvsem zaradi besedil in Klemnove interpretacije, ki je precej boljša kot na prvencu in doseže vrhunec v z dvema glasovoma odrapanem komadu Terapija. Tematsko je Hipnoza zastavljena širše kot Trnow stajl, klasičnega pripovedovalstva mladostniških anekdotic je precej manj, zato pa nam Klemen na široko odpira vrata v svet duhov in vampirjev, ter razkriva svojo notranjost, presenetljiva so predvsem njegova premišljevanja o osebnih spremembah, ki so sledila slavi in razvpitosti po prvencu. Drugo presenečenje predstavlja narodobudno-združevalski blok komadov, spravaška Slovenija, ter predelavi Zdravljice in Gradnikovega Mejnika, ki se ju je lotil s kar preveliko mero rešpekta. Ne vem zakaj sploh zatekanje k priredbam, ko pa je jasno, da trenutno stanje duha v podalpju še najbolje povzame kar Klemen sam in sicer v nespornem dvojnem biseru te plošče, komadih Šnopc 1 & 2: ne ga fukat, stari, še ga bomo pil / zato, da bomo v seb vse bakterije pobil! Hipnoza je plošča, ki je precej bolj resna in kompleksna, kot se zdi na prvi posluh in si prav zaradi tega zasluži večkratno poslušanje.

vir: slorapfan

Trnow Stajl+Hipnoza [url] [/url]

Kalskee - In ščepec rim leto izdaje:2003



<nič posebej o izvajalcu>

Track List:
1. intro (beam me up)
2. whos tha man
3. živiš samo enkrat
4. tokokrog
5. Štorija
6. hardcore on the street
7. plima besed (outro)


In ščepec rim

Kosta - B.I.Z. (2003)

DOWNLOAD LINK
1. Uvod Ovitek
2. Furam begije
3. B.I.Z.
4. Sleng
5. Spomini
6. Neki nardit
7. Na senčni strani mesta
8. Morm' povedat
9. Mikrofon (DJ Supastar remix)
10. Spelte se!
11. 9
12. Vse be uredu
13. Točn' tko
14. To je to...


Kosta je tisti slovenski MC, ki je oral pionirsko ledino samozaložniške produkcije in izmojstril metodo prodaje urbanih kulturnih dobrin direkt iz ruzaka.

Na domačem pekaču spraženi EP Riihlah je tako postal ulični kult, ki mu zdaj sledi nadaljevanje na dvojnem albumskem prvencu; dvojenem zato, ker je B.I.Z. (Biti Izpostavljen Zadevi) tudi prva hiphop izdaja založbe Matrix Musik, do zdaj harajoče izključno po elektronskih ušesih.

Izbira se zdi logična, saj je Kosta znan tudi kot precej aktiven klepetač na drum'n'bass eventih, njegov osebni priskrbljevalec ritmov Markoff pa mu je že za Riihlah sproduciral precej hitro nalomljene podlage, ki so značilne tudi za otvoritvene tri komade albuma B.I.Z. Angažiranje treh dodatnih producentov je bila kar pametna poteza, saj podlage, ki so jih prispevali Zep, Boštjan Pirnar in DJ Supastar lepo popestrijo zvočno podobo plošče. A domorodska rap plošča vendarle stoji ali pade predvsem z verbalnim delom - in B.I.Z. trdno stoji. Da ima Kosta ima zelo prezenten vokal, ki ga ne zgazijo niti bolj agresivne podlage, ter dober flow, ki ga pili na d'n'b partijih, je pokazal že na Riihalau, od izida le-tega pa je precej nadgradil čustveno dinamiko, ki zdaj sega od melanhočično pripovedujočega v komadih 9, Spomini in Na senčni strani mesta do raskavega besnenja v Spelte se!. Predvsem v počasnejših komadih je malce moteče "štukanje" vokala, a po drugi strani prav to nasnemavanje besedila vrstico po vrstico daje dodatno dinamiko hitrejšim štiklcem.

Kljub temu, da bo marsikdo (upravičeno) razpredal o nekozistentnosti v kakšnem komadu, o larpurlartističnem Slengu in o nepotrebnih rimah polnilkah (fillerjih), pa so besedila po mojem še vedno najmočnejša stran tele plošče. MC-ju, ki se upa razgaljati tako kot Kosta v komadu 9, ki je napisal komade Mikrofon in Vse bo uredu in ki je na celi plošči kilometre daleč od cenenega plažastega koketiranja s publiko, pač ne moreš reči da je slab. Pogumno!
(avtor recenzije: napo.lee.tano v Mladini 2003/4


Drugo mnenje:

Končno nekaj, ki ni tako agresivno ali ponarejeno. Na hitro spomne na nemški Hip- Hop ali pa, da se bo začelo oglašati po nemško. Verjetno zaradi nekih zvokov, ki jih uporabljajo MCji bele barve iz Evrope. Plošček je pristen za različne letnike. Verjetno tako kot Murat in Jose brez raznih mašil. Če ne bo zmanjkalo idej za neslednji album, bo ta lahko še boljši.

Zvok, ki prihaja s tega izdelka bi lahko nastajal mogoče kak dan več kot sicer je in s tem pridobil na kvaliteti. Precej hecno je s tem našim Rapom. Nekako nesproščeno deluje in vsi, ki se s tem ukvarjajo verjetno še bodo razvili svojo Hip- Hop naravo. Pomembno je, da se izvaja akcija predvsem z veliko tistega, kar imamo in nosimo v sebi od otroštva. Prepričan sem, da kar se najde našega Rapa na policah v trgovinah ni ponarejenega in prav gotovo ima debelo plast zaledja za sabo.

Agresivno in smrtno resno ali norčavo in popolnoma neresno formo v glavnem poznamo. Kakšna je tista, ki ima najmočnejšo karizmo in dinamiko pri nas in za naša ušesa? Po svojem okusu bi se sigurno odločil za drugo varianto in povzdignil Čukurja in Klemna, katera definitivno vodita pod našo brajdo. Ampak vsi fantje kar pogummno za njima, ker sama nista tako močna kakor ste lahko vsi skupaj.

(Avtor recenzije: Fluro / RockOnNet.com)

vir:slorapfan


Kosta-Napačni toni leto izdaje:2008



Napačni ton


Kosta se po nekajletnem premoru, kjer je le tu in tam sodeloval na kakem komadu, z novim albumom Napačni toni vrača na sceno, kjer s(m)o ga že kar malo pogrešali.

Glede na to, da je že kar pravi veteran na sceni, približno vemo, kaj lahko od njega pričakujemo, pa tudi Kosta ne odkriva tople vode in se drži svojega pristopa, stila in načina podajanja misli preko rim.

Tokrat je še bolj odločen kot ponavadi, na trenutke celo jezen. Takega pristopa smo od njega sicer že vajeni, a je šel tokrat še stopnjo više. Na Napačnih tonih slišimo celo battle komad, tu pa je tudi veliko ironičnih in ciničnih verzov, primerjav, opazk, očitkov in kritike. Še vedno se Kosta stvari loteva premišljeno, ve kaj hoče povedati in kako, zaradi tega zadeva tudi zveni dovršeno. Daljše pavze mu ne zamerimo, saj je novi album kot celota učinkovito zaokrožen, zvokovno dodelan in poslušalca lepo pelje od začetka do precej umirjenega konca.

Na poti Kosto spremljajo DJ Supastar, Boštjan Pirnar, Samo Boris, Brodii in Nikolovski, ki so poskrbeli za raznolike podlage, ki tvorijo kvaliteten paket slo rap glasbe. Mogoče mu rahlo zamerim, da ni k sodelovanju povabil kakšnega kolega MC-ja, a vendar sam pravi, da je hotel v pesmih povedati točno to, in samo to, kar hoče povedati sam. Gostje bi mu ta koncept zelo verjetno res podrli.

Čeprav je na albumu malo komadov, le deset, pa so tematike dokaj različne. Vsaka pesem ima neko poanto, neko zgodbo s smislom, ne gre za balast. Je pa res, da se na momente zdi, da se koncepti ponavljajo.

Začne se brez intra, z naslovnim komadom Napačni toni, v katerem se Kosta loti družbeno-socialnega okolja in ironično obdela sceno: „Ni čudn, da pol tipi božajo tipe“, „pičoke, k so k sivka v omari, sam dišijo brez veze“, „če je to moda kar nardi modela, kaj so pol moda“. Gre za podoben koncept, kot je bila pred mnogimi leti Leva scena, le da gre za drug področje istega okolja. Zanimivo je, da na refrenu Kosta prvič zapoje. Sledi že znana in nekako najbolj pop pesem Kaj bova zdej, kjer gostuje Omar. Tudi tukaj je Kosta strog, tokrat do fine punce, ki se posveča le zunanjosti in je slepa za življenje okoli sebe. „Ne razumem, zakaj ti je v šopingu tok fino, vse to delava z namenom, da zapolniva praznino.“ Za izbiro Omarja kot gostujočega vokalista pa Kosta trdno stoji. Tretja pesem se zopet posveča ženski, tokrat gre za napol-avtobiografsko pripoved o skupnem življenju in pomanjkanju časa za skupno preživljanje uric – nekaj, kar poznamo vsi, ki živimo s partnerjem, ob tem pa se ob delu ukvarjamo še s tisoč in eno stvarjo. „In zdej mi prav, da sm pozabu na njo, da me cele dneve ni in da tko več ne bo šlo“, „Veš, da moram delat, zato ne ga srat.“ To je čar Kostine glasbe – situacije vzete iz realnega življenja, brez olepševanja in pretiravanja. Tudi tukaj je petje na refrenu prevzel kar Kosta sam in s tem že drugič presenetil. Bombnar je drugi singel in trenutni hit ter najbolj poskočen komad z albuma (produkcija delo bDM-ja), je pa zanimivo, da se skorajda ne bi uvrstil med deseterico izbranih pesmi. Še dobro, da se je! V njem pa Kosta zopet kritično obdela življenje v Sloveniji in poudari, da je vsekakor veliko tem za rapanje. „Boj za preživetje je v naši naravi, če ga nimaš najbrž delaš v državni upravi“. Neumn Kitajc je prvi malce težji komad, ki nima refrena, ima pa nekoliko pesimističen tekst „vsi smo prepuščeni sami sebi, vsak se znajde kot se zna, problemi trkajo na vrata“; zaključi pa se z beatbox skrečanjem Murata. Mali pesnik je nekakšna zbirka navodil za mladega MC-ja, ki se želi uveljaviti, stari maček pa mu svetuje: „Vzem si cajt za komade, ker se ti ne mudi, škoda fedra za snemanje bedarij.“ Nasvet, ki si ga velja zapomniti... Kot cimet pa je romantična storytelling pesem, ki zopet v veliki meri temelji na resnici. Spet sm tle je še en zanimiv komad, ki bi nekako sedel na drugo mesto, a je z razlogom na osmem, v njem pa Kosta napove, da ga ne morem/j/o ustavit: „Kot Fidel, glas vseh k so prežvel, dost čas uzuni, glej, evome pizduni!“ Kosta snajper, ki ga je sproduciral Nikolovski, pa je battle komad, nekaj česar od Koste nismo vajeni. Je pa tu zelo izviren: „Ne morte Kosta postat, sem kot Picassova Guernica, vi samo skica, niste vredni besede slika.“ Zelo temačna Stiks z mitološko vsebinsko podlago pa zaključi 33 minut dobre glasbe.

Na koncu ima poslušalec morda malce prazen občutek, čeprav, če objektivno pogleda, je vsebine dovolj in ta je zelo kvalitetna. Verjetno vseeno zmanjka še kaka minutka, še kakšna obdelana tematika, da bi bila stvar bližje popolnosti.

Osebno lahko rečem, da je album Napačni toni popolnoma zadovoljil pričakovanja. Kot je to pri njem v navadi, je nekaj Kostinih komadov takih, da so všeč malce širšim množicam, nekaj pa takih, ki so namenjeni bolj „true hip-hop“ poslušalcem. Na svet okoli sebe pa je tako ali tako vedno gledal z odprtimi očmi in resno, opažanja pa znal preliti na papir oziroma v rime.

Čeprav dokaj oster, je Kosta z Napačnimi toni torej zaigral na kar pravšnje tone in razveselil večino ljubiteljem slo hip hop glasbe. Je pa res, da bi lahko bil na ploščku kak komad več.

Seznam pesmi:

Kosta - Napacni toni
Kosta - Kaj bova zdej ft. Omar
Kosta - Jst te mam
Kosta - Bombnar
Kosta - Neumn Kitajc ft. Murat
Kosta - Mali pesnik
Kosta - Kot cimet
Kosta - Spet sm tle
Kosta - Kosta snajper
Kosta - Stiks[/img]

vir:slorapfan

Kosta&Markof-Riihlah leto izdaje:2002



Riihlah


Staro krščansko reklo je rado govorilo Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Ker živimo v tretjem milenijumu in je rap muzika tudi uradno najbolj donosna oblika globalnega glasbenega šovbiznisa, lokalnim rap glasbenikom v tekmi z mega-napumpano-produciranimi multinacionalci ni ostalo drugega, kot da iščejo svoje tržne niše in alternativne prijeme kako uleteti v ušesa in domove (pretežno) tinejdžerskih konzumentov tovrstne godbe. Rešitev globalno gledano seveda ni izvirna, saj so jo prakticirali številni artisti, je pa vsaj za slovenski glasbeni trg presenetljiva in vseh pohval vredna. Kako gre?
MC Kosta in producentski džokej Markoff sta se zaklenila v studio, nasnela 5 vokalno-inštrumentalnih kompozicij, jih zapekla na na CDR-je in jih zdaj za šibkega Prešerna prodajata iz e-mail naslova, prtljažnika in borš na koncrtnih nastopih. Temu rečemo bravo! In še enkrat: Bravo!!! Ob čakanju na naklonjenost trendovsko dezorientiranih programskih direktorjev slovenskih diskografskih družb, bi Kosta in Markoff pred izidom prvenca dočakala vsaj vsak po par sivih las, tako pa zdaj raja miga z glavami ob dodelanih in našpičenih Rihlah kompozicijah.

Kosta, sicer član ljubljanskega crewa Anonimni, je verbalno zašel na polja, koder slovenski rap do zdaj še ni tacal: poglobil se je vase in tam (začuda & hvala bogu!) ni našel že prežvečenih nasvetov za delanje pravega hiphopa, ampak stvari, ki tako ali drugače žulijo vsakega razmišljajočega nekaj-in-dvajsetletnika: zakaj je šla Juga narazen, kako izraziti svoje travme, kako nastopiti kontra toku in kako opozarjati na zamolčana maltretiranja in potlačena trpljenja...skratka reči, ki bi kot politično korektna gesla odbila 99% konzumentov popularne muzike, se na Riihlah slišijo kot urgentni in nujne rešitve potrebni problemi. Kostov prezenten bariton (ki ne pozna nabijanja v prazno) in Markoffova silno up-to-date breakbeatniška produkcija, nas v spregi z under-underground distribucijo dvigujeta na vrh regionalne hiphop produkcije, kjer lahko tudi mega nakladnim in budžetiranim Hrvatom odšponamo lekcijo hiphopa za novi milenijum in namesto njihovih purgerskih rim v mlada slovenska ušesa inštaliramo Kostove on-point one-in več-linerje. Zaradi poguma, solo distribucije in zabeležene vsebine je Riihlah pohvale vreden EP.


vir:slorapfan

King AP - Ta hip 2005


http://www.zshare.net/download/56157178f6257a14/