Danes zjutraj ob 11. uri mi je umrl dedek katerega sem imel najrajši.
Režonja Alojz, (1926-2009), [73 let].

Seveda smo se kot družina vsi zbrali pri babici (6 otrok sta imela, vsak od 6 sej e poročil in imel najmanj 2 otroka, torej nas je bla ena grupica).
Ko sem vstopil v hišo sem videl ljudi, ki se pomikajo gor in dol, vsi v črno oblečeni, eni jočejo, drugi gledajo v tla, nekateri se ozrejo kdo je prišel nam izrečejo sožalje in spet zazrejo v tla.
Vstopil sem v sobo, kjer je pokojni deda na hrbtu ležal na postelji, urejen, opran, z zaprtimi očmi, s prekrižanimi rokami, kot običajno ležijo mrtvi ljudje.
Starejše gospe in dame so v čudnem, srhljivem, nizkem tonu molile rožni venec, in ozračje je nasploh bilo zelo temačno, še posebej zaradi njihove molitve.
Ljudje so 1 uro molili okoli mrtvega človeka, se jokali, hodili gor in dol.
Seveda je meni tud zelo žal za dedka in čudno mi je ko pomislim da ga več nikoli ne bom videl, vendar sem se sprijaznil s tem že v parih minutah ob prihodu.
Minilo je krepko čez 8 ur bližnji pa kar žalujejo in žalujejo.

Razmišljal sem najprej glede krščanstva nato glede tega ali se splača žalovat?
Ženske in moški so molili v takem strašnem tonu, da je bilo vse skup samo še bolj žalostno in te je (če si milejše narave) porinilo, da prečkaš mejo in se zaliješ s solzami.
Resno sem pomislil, da je to kršanstvo do konca nenormalno.
Sili te, da se ponižaš, sili te da žaluješ v prazno in velikokrat še iz tega žalovanja župniki izvlečejo kar velike denarce.

Jaz verjamem, da po smrti človeka več ni, ne gre v nebesa, ne v pekel in ne reinkranira se.
Zakaj pol žalovat? Zakaj žalovat za človekom, ki ga več ni? Z žalovanjem postaneš samo žalosten, in težko vidiš smisel naprej (če ti je bližnja oseba umrla).
Moj dedek je bil kar precej v letih in lahko rečem, da je zadnjih 5 let trpel, veliko je hodil po bolnicah in na preiskave. Trpel je, in s tem, ko je umrl se je rešil trpljenja, lahko rečemo da je šel "na lepše" oziroma ga več ni.
In tu se postavi moje vprašanje zakaj žalovat, če pa vemo da je človek na lepšem, vemo da ni na vsetu, ki je grd, trpeč in nepravičen.

Mogoče je zdaj izpadlo, kot da mi ni blo do dedka tako kot drugim, OBRATNO, meni, polek babice je bilo skoraj najbolj do dedka in bom ga mogoče najbolj pogrešal.


Kaj menite vi, je kršanstvo prava religija za vas, se splača predolgo žalovat?

moje sožalje
ni kle point krščanstva
point je da eni so mal bol občutljivi / čustveni ko drugi in zato jokajo itd.
ko pomisliš kaj use lepega si počel z ljubljeno osebo, in ne boš mogu več
že misel da ga ne vidš več te sprau u jok
nevem zakaj ampak jst sm tut jokou ku hlod na pogrebu od strica
med tem ko bratranc (sin) ni niti ene solze potoču
ljudje smo si pač različni

se pa strinjam da so procesi pokopa predolgi in posledično tudi bolj boleči
in žalostno je da je vse to postal samo biznis v očeh nekaterih

šunka, sožalje

hm.. glede žalovanja. pač.. veselje ko se človek narodi, pa žalujemo ko umre.. tradicija.

poglej drugo stvar:

v evropi ko si bil vpoklican kot vojak, (vojni časi) in si moral na fronto, so se tvoji domači jokali, mati se cmizdrila ko nora, itd.. in ti se tako pojdi samozavestno bojevati na fronto? vcepili so ti v glavo, da si se bal smrti.. kako si potemtakem lahko dober vojak? naslednje: ne ubijaj.. 5. zapoved? od malega si žubodral božje zapovedi, in potemtakem pričakujejo od tebe da pobiješ nekaj nasprotnikovih vojakov.. cel čas si skregan sam s sabo dokler nisi dobil metka u čelo/granata kabum.

nwm.. ko mi je v 8. razredu umrl dedek.. ki sem ga imel zelo rad, sem se doma zjokal, na pogrebu pa 'pokerface'. letos mi je umrl 2. dedek, s katerim nisva imela takih stikov, se mi jebalo. pokerface & niti jokal nisem. so what.

je pa smrt definitivno zakomplicirana stvar.. kako boš nekomu razložil, da te osebe več ni.. ne bo razumel. šel je v nebesa.. aja, ql, ga bom še srečal.

tu maš pa prou... če smo že pr krščanstvu...
ne ubijaj a vojska i to še zmerej... SICK
world je sick, people are sick
največja fora je pa ta da smo dejansko ovčke
in ne nardimo nč , sm bunimo se

sožalje... sem že jst tut neki tazga doživu zto vem kak filing je to ... glede krščanstva pa morš vedno ločit da je vera popolnoma nekaj drugega od cerkve...
krščanska vera in islam je popolnoma enaka stvar res je kar se tiče obredov kaj koran uči in kaj biblija za vsako vero se je umiral in se bo umiral... to si zapomnte nobena vera pa ni vredna življenja in trpljenja sebe prav tako ne koga drugega pomisl kdaj k si prosu boga v krizi spomn se na takrt k ni blo pomoči pa pomisl na takrat k si najdu neko rešitev pa poskus poiskat razliko med vero in naključjem oz inteligenco, trudom in voljo do življenja tle boš stopu na realna tla kar se tiče pa žalovanja če ti za kom žaluješ ne šteje število solz molitvic,črna oblačila vendar dober spomin ki ga nosš v seb na to osebo in njena vsa dobra dejanja ....moje mnenje

true...
basicly its normal to cry
but you gotta be strong

ciklus se konča enkrat za usazga
point je da se ga spominja
bolečina izginja

sožalje tut z moje strani..


u glavnem.. mislm da vera nima nč z žalovanjem.. mislm, če se ti sam za žalovanje obrneš na eno vero.. če si že odprej vern in to je to drugo..
ampak žalovanje itak more potekat sam v teb in se morš sam sabo pogovrt in zment use.. pomembnost ostalih k jih umešaš v to je sam da ne tlačš vseh čustev vase, da se nekomu odpreš. pa pač objem dobre pratlce al pa prjatla..

Praznuj življenje svojega dedka, pojdi v trgovino po eno žgano pijačo and pour it on the grave. To pomaga, govorim iz lastnih izkušenj, je pa res da sm zdej že drugo leto preskoču to tradicijo.

Well.. to je iz moje strani. Pozabt ga nikol ne boš mogu, občasno te bo tudi bolel, ampak če vse vzameš bolj pozitivno, bo lažje.

Vera ni daleč od tega, kar meni pomaga ob moji stvari. Pri pogrebu vera lahko veliko stvari pomeni, in pravtako pomaga, da omiliš bolečino, sploh če verjameš, da odhaja v nebesa i tak dalje.

''pour out a little liquor''.. malo poliješ, ostalo pa spijemo.

preveč gengsta filme gledate ;)

Moje sožalje.

hmm ja, vera je opij ljudstva, dejansko ti daje neko uporo. Da pa ljudje žalujejo za nekom ki ga nebodo več videli mislim da ni toliko povezano z vero ampak z "naravo".

@wera? Zakaj bi se ga napil?
->Žalost/srečo tlačit z pijačo, je najslabše, ko si pijan ti je za vse vseeno right? ampak ko se zbudiš živiš spet v istem sranju kot si bil prej.
-> Pravijo da čas celi rane.

Zakaj se ljudje napijejo ko se jim rodi otrok? Iz veselja :/ ? Če pomislimo je to moralno na otrokovo rojstvo se ga vsekaš od sreče in potem prepoveduješ substance otrku. Sicer kaj je normalno je relativno.

valda če dobiš otroka častiš pijačo usem
se ga pa nerabš nasekat, če se ga je tu mau hecnu, pejt domov ženi raj namest u gostilno ;D
sry mau sm temo faliu

moje sožalje šunka...

moj dedek je tudi zelo bolan in hodi po bolnišnicah... jas ne vem kako bom prenesla dejstvo da bo enkrat umrl... ne želim niti pomislit na to... preveč je naredil za mene, tako da bom definitvno žalovala veliko časa, pa nisem verna... tak da žalovanje enačit z vero je glupo... vera uči da bodimo veseli ko človek umre ker je na lepšem, vendar ta oseba več ni ob tebi ko jo rabiš in še druge stvari in zato, ko dobiš veliko izgubo jočeš... boljše da jočeš in žaluješ kot da piješ...

jas pravim da si more človek dovolit biti žalosten, ker gre vse iz tebe in ko se po nekem času pobereš in pustiš vse za sabo... pol ti je lažje...

vera ti lahko samo pomaga prebolet bolečino...

ne da se napiješ, ajd mogoče enga iz zamaška zvrneš, drugo pa zliješ

ampak ok, jst imam čisto drugačno percepcijo vsega včasih