pust cajtu cajt
pa bo all Aight

Dobr, tud men je 3 let nazaj umrl dedek, v bistvu je blo men dost hudo ker dan pred njegovo smrtjo nism mogla do nejga, pa sm čutla da morm...
To, zarad česar pa folk joka na pogrebu, je odvisno od posameznika...
Moj bratranc je joku, ker je živel z dedkom kot z nekim ˝nadomestnim fotrom˝, stara mama je jokala, ker je izgubila vse, kar je še mela... V glavnem, to je čist odvisno kakšn odnos si meu z nekom predn je šou iz tvojga življenja...

Sm bla tud na pogrebu frendovga očeta, pa je bil muslimanski pogreb al sej ne vem kako nej to povem... Pa mislm da se vsekakor že samo žalovanje definitivno razlikuje med verama... Dobr, če izklučmo jok, žalost itd. ...

+Ne strinjam se z Funk-om kar je napisu, vera je vsekakor pomembna, ni fora sam v tem, da ti prosiš boga, se kao žrtvuješ, trpiš, hodš v cerku itd. .... Mislm, da vsak človk v seb nos vero, ampak v različnih oblikah....
Primer moje 2. babice in dedka je npr. ko hodta v cerkev zato, ker mata nek strah pred smrtjo, verjetno čutita tud občutk krivde, v glavnem sta sebičneža, ki si hočta uredit navidezno čudovito ˝posmrtno življenje˝... Na drugi strani pa je nešteto ljudi, ki sploh ˝ne verjame˝ v boga, ne hod v cerkev, ne moli in blablabla, ampak ma vseen neko ˝vero˝, ko se mu določene stvari postavjo na glavo....

Vera NI sam cerkev, različni Bogovi, prepričanja itd., vera je že to, da nosš v seb upanje...

Šunka, kt sm rekla, kako žaluješ, na kakšn način, zakaj žaluješ, kok si prpravlen človeka pustit od sebe in se sprjaznt, da je šou je čist od osebe odvisno... Men je blo težko, ker sm hotla do osebe pred smrtjo, vedla sm, da morm in to je edino, s čemer se težko sprjaznem... If ya know what I mean...
+moje sožalje...

Točn to-.